2Ki 18 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je torej v tretjem letu Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je pričel kraljevati Ezekíja, Aházov sin, Judov kralj.

2 Kings 18

18. Poglavje

1 Pripetilo se je torej v tretjem ^{▼▼[Okoli leta 726 pred Kristusom.]} letu Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je pričel kraljevati Ezekíja, ^{▼▼Ezekíja: imenovan Ezekíjas; [Ezekíja: hebr. ojačan od Jahveja.]
,} ^c Aházov sin, Judov kralj. 2 Petindvajset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Abí, ^{▼▼Abí: tudi imenovana, Abíja; [Abí: hebr. očetovska.]} Zaharijeva hči. 3 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil njegov oče David.

4 Odstranil je visoke kraje, zlomil podobe, ^{▼▼podobe: hebr. kipe.} posekal ašere in na koščke zdrobil bronasto ^f kačo, ki jo je naredil Mojzes, kajti v tistih dneh so ji Izraelovi otroci zažigali kadilo in jo imenoval Nehuštán. ^{▼▼Nehuštán: to je, košček medenine; [nekaj narejeno iz bakra, to je bakrena kača iz puščave.]} 5 Zaupal je v Gospoda, Izraelovega Boga, tako da za njim ni bilo nikogar podobnega njemu med vsemi Judovimi kralji niti nikogar, ki bi bil pred njim. 6 Kajti pridružil se je h Gospodu in se ni oddvojil od sledenju njemu, ^{▼▼njemu: hebr. za njim.} temveč se je držal njegovih zapovedi, katere je Gospod zapovedal Mojzesu. 7 Gospod je bil z njim in uspeval ^{▼▼[Okoli leta 725 pred Kristusom.]} je kamorkoli je odšel in uprl se je zoper asirskega kralja in mu ni služil. 8 Udaril je Filistejce, celó do Gaze ^{▼▼Gaze: hebr. Azzah.} in njenih meja, od stražarskega stolpa, do ograjenega mesta.

9 Pripetilo ^k se je v četrtem ^{▼▼[Okoli leta 723 pred Kristusom.]} letu kralja Ezekíja, kar je bilo sedmo leto Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je asirski kralj Salmanasar prišel gor zoper Samarijo in jo oblegal. 10 Ob koncu treh ^{▼▼[Okoli leta 721 pred Kristusom.]} let so jo zavzeli, celó v šestem letu Ezekíja, to je v devetem letu Izraelovega kralja Hošéa je bila Samarija zavzeta. ⁿ 11 Asirski kralj je Izraela odvedel v Asirijo in jih naselil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev, 12 ker niso ubogali glasu Gospoda, svojega Boga, temveč so prestopili njegovo zavezo in vse, kar je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, pa jih niso hoteli slišati niti jih izpolnjevati.

13 Torej v ^o štirinajstem ^{▼▼[Leta 713 pred Kristusom.]} letu kralja Ezekíja je asirski kralj Senaherib ^{▼▼Senaherib…: hebr. Sanherib.} prišel gor zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel. 14 Judov kralj Ezekíja je poslal k asirskemu kralju v Lahíš, rekoč: „Grešil sem, obrni se od mene. To, kar polagaš name, bom nosil.“ Asirski kralj je Judovemu kralju Ezekíju določil sto talentov srebra in tristo talentov zlata. 15 Ezekíja mu je dal vse srebro, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše. 16 Ob tistem času je Ezekíja odluščil zlato iz vrat Gospodovega templja in iz stebrov, katere je prevlekel Judov kralj Ezekíja in to ^{▼▼to: hebr. jih.} dal kralju Asirije.

17 Kralj Asirije je iz Lahíša poslal ^{▼▼[Okoli leta 710 pred Kristusom.]} Tartana, Rabsarísa in Rabšakéja h kralju Ezekíju z veliko ^{▼▼z veliko: hebr. s težko.} vojsko zoper Jeruzalem. Odšli so gor in prišli k Jeruzalemu. In ko so prišli gor, so prišli in obstali pri cevi gornjega ribnika, ki je na glavni cesti pralčevega polja. 18 Ko so zaklicali h kralju, je ven k njim prišel Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar ^{▼▼pisar: ali, tajnik.} Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec. 19 Rabšaké jim je rekel: „Govorite torej Ezekíju: ‚Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ‚Kakšno zaupanje je to v katerega zaupaš? 20 Ti praviš ^{▼▼praviš: ali, govoriš.} (toda to so samo prazne ^{▼▼prazne…: hebr. besede ustnic.} besede): ‚Imam ^{▼▼Imam…: ali, Toda nasvet in moč sta.} nasvet in moč za vojno. Komu odslej zaupaš, da si se uprl zoper mene? 21 Torej glej, ti zaupaš ^{▼▼zaupaš…: hebr. sebi.} v palico iz poškodovanega trsta, celó v Egipt, na katerega, če se človek nasloni, se bo ta zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem tem, ki zaupajo vanj. 22 Toda če mi rečete: ‚Zaupamo v Gospoda, našega Boga,‘ mar ni to on, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odstranil ter rekel Judu in Jeruzalemu: ‚Pred tem oltarjem boste oboževali v Jeruzalemu.‘ 23 Zdaj torej, prosim te, daj jamstva ^{▼▼jamstva: ali, talce.} mojemu gospodu, asirskemu kralju, jaz pa ti bom izročil dva tisoč konjev, če boš na svoji strani zmožen nanje postaviti jezdece. 24 Kako potem hočeš odvrniti obraz enega poveljnika izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje zaupanje položiti na Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov? 25 Sem mar brez Gospoda prišel gor zoper ta kraj, da ga uničim? Gospod mi je rekel: ‚Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‘“ 26 Potem so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: „Govori, prosimo te, tvojim služabnikom v sirskem jeziku, kajti mi ga razumemo in ne govori z nami v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki so na obzidju.“ 27 Toda Rabšaké jim je rekel: „Ali me ni moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da govorim te besede? Ali me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko s teboj jedli svoj lasten iztrebek in pili svoj lasten seč?“ ^{▼▼svoj lasten seč: hebr. vodo svojih stopal.} 28 Potem je Rabšaké vstal, z močnim glasom zaklical v hebrejskem jeziku in spregovoril, rekoč: „Poslušajte besedo velikega kralja, kralja Asirije, 29 tako govori kralj: ‚Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo sposoben, da vas osvobodi iz njegove roke, 30 niti naj vam Ezekíja ne da zaupati v Gospoda, rekoč: ‚Gospod nas bo zagotovo osvobodil in to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‘ 31 Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ‚Sklenite ^{▼▼Sklenite…: ali, Iščite mojo naklonjenost; hebr. Z menoj sklenite blagoslov.} dogovor z menoj z darilom in pridite ven k meni in potem jejte vsak mož od svoje lastne trte in vsak mož od svojega figovega drevesa in vsak naj pije vodo iz svojega ^{▼▼svojega…: ali, svoje jame.} vodnega zbiralnika, 32 dokler ne pridem in vas vzamem proč v deželo, podobno vaši lastni deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov, deželo olivnega olja in medu, da boste lahko živeli in ne umrli in ne prisluhnite Ezekíju, ko vas pregovarja, ^{▼▼pregovarja: hebr. zavaja.} rekoč: ‚Gospod nas bo osvobodil.‘ 33 Mar so katerikoli izmed bogov narodov mogli svojo deželo rešiti iz roke asirskega kralja? 34 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? Mar so Samarijo osvobodili iz moje roke? 35 Kdo so tisti izmed vseh bogov dežel, ki so svojo deželo rešili iz moje roke, da bi Gospod rešil Jeruzalem iz moje roke?‘“ 36 Toda ljudstvo je ohranilo svoj mir in mu ni odgovorilo [niti] besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: „Ne odgovarjajte mu.“ 37 Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím, ^{▼▼[Eljakím: hebr. Bog dvigovanja.]} ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede.